Slovenski poslovni Klubi

Karibska Nizozemska, ki jo sestavljajo Bonaire, Sint Eustatius in Saba, je pogosto spregledan del nizozemskega gospodarskega prostora. Čeprav gre za majhne otoške ekonomije, podatki Statističnega urada Nizozemske (CBS) kažejo izrazito dinamičen razvoj, zlasti na področjih energetike, turizma, infrastrukture in javnih storitev. Za slovenska podjetja to pomeni nišne, a konkretne poslovne priložnosti.


 

Demografski in makroekonomski okvir

Na dan 1. 1. 2025 je imela Karibska Nizozemska skupaj nekaj več kot 32.000 prebivalcev, pri čemer izstopa Bonaire z 26.552 prebivalci in kar 69-odstotno rastjo prebivalstva od leta 2011. Saba (+20 %) prav tako beleži rast, medtem ko se je prebivalstvo Sint Eustatiusa zmanjšalo za 9 %.

BDP podatki potrjujejo razlike med otoki:
 

• Bonaire (2022): 662 milijonov USD (+59 % od 2012)
• Sint Eustatius: 89 milijonov USD (-33 %)
• Saba: 49 milijonov USD (+14 %)

Skupni BDP Karibske Nizozemske je v letu 2023 dosegel približno 871 milijonov USD, kar pomeni skoraj 47-odstotno rast od leta 2012 (CBS).
 

Kupna moč, inflacija in trg dela

Inflacija je bila v letu 2024 zelo visoka, z indeksi cen:
 

• Bonaire: 89,23
• Sint Eustatius: 81,62
• Saba: 87,52

Kljub temu so se realne kupne moči v obdobju 2012–2022 povečale:
 

• Bonaire: +24 %
• Sint Eustatius: +34 %
• Saba: +37 %

Trg dela ostaja omejen, vendar stabilen:
 

• Bonaire: 12.170 zaposlenih (+70 % od 2011)
• Sint Eustatius: 1.500 (+43 %)
• Saba: 880 (+35 %)

To pomeni stalno povpraševanje po delovno intenzivnih storitvah, gradnji in podpornih dejavnostih.
 

Turizem in zunanjo-trgovinska struktura

Turizem je ključni gospodarski steber:
 

• Bonaire: 171.000 letalskih prihodov (2023, +34 % od 2012)
• Sint Eustatius in Saba beležita upad, vendar ostajata pomembna za nišni turizem.

Zunanja trgovina kaže močno uvozno odvisnost. Skupna blagovna menjava je izrazito negativna, zlasti pri:
 

• strojih in transportni opremi
• predelanem blagu
• kemikalijah

To odpira prostor za dobavitelje opreme, materialov, modularnih rešitev in specializiranih izdelkov, kjer so slovenska podjetja lahko konkurenčna.
 

Energetika kot strateška priložnost

Najhitrejšo rast beleži obnovljiva energija:
 

• Bonaire: 35 milijonov kWh (2024, +33 % od 2011)
• Sint Eustatius: +121 %
• Saba: +3000 % (z nizke izhodiščne baze)

To jasno kaže na strateško usmeritev v energetsko samooskrbo, kar pomeni priložnosti za:
 

• sončne in hibridne energetske sisteme,
• hranilnike energije,
• pametna omrežja,
• vzdrževanje in upravljanje infrastrukture.

 

Zaključek: kaj to pomeni za slovenska podjetja

Karibska Nizozemska ni množični trg, je pa:
 

• finančno stabilna,
• politično nizozemska,
• regulatorno predvidljiva,
• in izrazito uvozno usmerjena.

Za slovenska podjetja so še posebej zanimivi sektorji:
 

• obnovljivi viri energije,
• gradnja in infrastruktura,
• tehnična oprema in logistične rešitve,
• turizem in podporne storitve.

Uspeh temelji na ciljanem vstopu, lokalnih partnerjih in specializirani ponudbi, prilagojeni majhnemu, a rastočemu trgu.