Zakon o spodbudi začetnikom in Zakon o spremembah v zakonodaji o družbah za leto 2023 sta bila 26. maja 2023 poslana v javno obravnavo. Ta zakona vsebujeta pomembne davčne in pravne ukrepe za spodbujanje start-up industrije v Avstriji.
Trenutno se start-upi in mlada podjetja soočajo z največjim izzivom pri denarnem toku in likvidnosti. Pogosto se ne morejo primerno plačati visoko usposobljenim zaposlenim. Skoraj polovica vseh start-upov si želi razširiti možnosti za sodelovanje zaposlenih pri uspehu podjetja. Vendar trenutno oddaja kapitalskih deležev vodi v takojšnje obdavčenje dobička v denarni vrednosti in s tem dodaten likvidnostni primanjkljaj za zaposlenega. V praksi se pogosto pojavi težava "suhi dohodek": delavec mora plačati davke na dodeljene deleže, tudi če ne prejme denarnega dohodka (likvidnostna težava).
Pod določenimi pogoji se bo v prihodnje (v okviru Zakona o spodbudi začetnikom) davčno plačilo odložilo do dejanskega prodaje deležev. Davčna obveznost zaposlenih bo nato poenostavljena z davčno ugodno pavšalno ureditvijo. Poleg tega je predvidena dodatna olajšava na področju socialnega zavarovanja in pri prispevkih za plače.
Osnove delavčevega kapitalskega sodelovanja določajo, da je uredba o kapitalskem delu start-upa uporabna le za brezplačno (ne pa znižano) oddajo kapitalskih deležev. Davčna obveznost nastane v naslednjih primerih: kadar delavec proda deleže, ob koncu delovnega razmerja (razen pri deležih v vrednosti podjetja v prožni kapitalski družbi, pod določenimi pogoji), če je prek Vinkulacije deležev presežen prag 10 %, v primeru likvidacije delodajalca ali smrti delavca in kadar nastopijo okoliščine, ki bi omejile davčno pravico Republike Avstrije.
V primeru delnic v vrednosti podjetja ima delodajalec v času konca delovnega razmerja možnost, da se izogne takojšnjemu obdavčenju, če to delodajalec navede na plačilni listi in jamči za plačilo davka. V teh primerih do dobička pride šele pri kasnejši prodaji deležev, razveljavitvi Vinkulacije, smrti ali odhodu. Pogoj je, da so bile deleži zadržane vsaj 5 let in je delovno razmerje trajalo vsaj 3 leta. 5-letni rok ne velja, če davčna obveznost nastane zaradi konca delovnega razmerja.
Obdavčenje se nato izvede pavšalno v višini 75 % s fiksno stopnjo 27,5 %, preostalih 25 % pa se obdavči po redni tarifi. V obsegu 75 % je prav tako oprostitev plačila prispevkov za plače (komunalna dajatev, prispevek delodajalca). Glede preostalih 25 % se izvede redna pobiranja. Skladno s davčno ureditvijo so predvidene tudi olajšave v prispevnem pravu socialnega zavarovanja.
"Začetniško kapitalsko sodelovanje" zahteva med drugim, da gre za podjetje določene velikosti: Ne več kot 100 zaposlenih, ne več kot 40 milijonov evrov prihodka, od ustanovitve pa ni minilo več kot 10 let. Uredba naj velja za deleže, ki bodo prvič oddani po 1. januarju 2024.
Poleg tega so bili z Zakonom o spremembah v zakonodaji o družbah uresničeni pomembni pravni ukrepi iz programa vlade. Sem spada ustanovitev nove oblike kapitalske družbe, ki temelji na mednarodnih primerih in naj bi predstavljala mednarodno konkurenčno možnost, zlasti za inovativne start-upe in ustanovitelje v zgodnji fazi. Poleg tega naj bi se za razbremenitev podjetij znižal minimalni osnovni kapital za d.o.o. na 10.000 evrov, kar predstavlja pomemben prispevek k nadaljnji poenostavitvi ustanovitve podjetij.
Vir:
www.bmf.gv.at
Pripravila:
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov:
office@sgz.at
Preberite tudi:
Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
Dajatve v Avstriji
Ustanavljanje družb v Avstriji