Po načelnem dogovoru iz začetka julija se je avstrijska vladna koalicija zdaj dogovorila o osnutku za oceno reforme odbitnosti donacij.
Za Avstrijce je ta tema zelo pomembna, saj je na milijone Avstrijcev organiziranih v društvih, v njih opravljajo prostovoljno delo in tudi radi darujejo društvom.
Predlog vlade gre še dlje od prvotnih načrtov in poleg že znane vključitve športnih klubov in izobraževalnih ustanov zdaj vlada ponuja tudi uvedbo ali zvišanje pavšalnih zneskov za prostovoljce.
Da bi z davčnega vidika podprli prostovoljce in zagotovili pravno varnost na tem področju, naj bi bila plačila neprofitnih organizacij (npr. društev) njihovim prostovoljcem oproščena plačila dohodnine, če jih neprofitna organizacija izvede prostovoljno. Dodatek za male prostovoljce (nemško: kleines Freiwilligenpauschale) naj bi znašal največ 30 evrov na dan ali pa 1.000 evrov na leto. V primeru velikega prostovoljnega pavšalnega zneska (nemško: großes Freiwilligenpauschale) naj bi znesek znašal dohodnine oproščeni znesek 50 evrov na dan ali 3.000 evrov na leto. Predpogoj: dejavnosti se izvajajo na primer za socialne storitve, v zdravstvu ali tudi pri skrbi za otroke in invalide. Zgoraj omenjeni veliki pavšalni znesek velja tudi za pomoč v primeru naravnih nesreč ter za funkcije trenerjev ali vodij vaj, kamor spadajo na primer tudi kapelniki (nemško Kapellmeister). Vlada pričakuje, da bo ukrep lahko koristilo skupaj dva milijona ljudi.
Za dobrodelne fundacije bo uporaba sredstev v prvih letih prožnejša. To jim omogoča, da dolgoročno vlagajo in uporabljajo donacije v dobrodelne namene, ne da bi pri tem takoj prišlo do obdavčljivih transakcij.
Predvsem za majhna združenja je doslejšnjo triletno obdobje delovanja nezadovoljivo - šele potem vemo, ali je društvo dobrodelno ali ne. Vrhu tega je letno preverjanje zakonskih zahtev s strani revizorja za taka društva tudi finančno breme, zato se triletno obdobje skrajša na eno leto, letno preverjanje s strani revizorja pa se nadomesti s poenostavljenim postopkom za majhna združenja.
Minister za finance Magnus Brunner je v izjavi ocenil, da gre za največjo reformo na tem področju v zadnjih dvanajstih letih. Posebnega prispevka donatorjev, pa tudi ljudi, ki delajo prostovoljno, ni mogoče dovolj ceniti. To si zasluži še večje davčno priznanje, zato bo davčna odbitnost donacij razširjena predvsem na področja izobraževanja, športa, umetnosti in kulture.
Marian Wakounig
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov:
office@sgz.at
Preberite tudi:
Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
Odprava hladne progresije
Dajatve v Avstriji